Zgodovina vrtca

1953-1961

V Velikih Laščah je bil ustanovljen oddelek za predšolske otroke. Imenoval se je VRTEC VELIKE LAŠČE. Ker je bil eden redkih vrtcev na podeželju, se ga je prijelo ime »KMEČKI VRTEC«. Prostore je dobil v zasebni hiši Antona Pirkoviča. Igralnica in garderoba sta bili majhni in sta komaj zadoščali številu vključenih otrok. Delo z njimi je prevzela vzgojiteljica Mara Koprivec in kljub skromnim pogojem ustvarila prijetno vzdušje. Vodenje in upravljanje je bilo v pristojnosti osnovne šole, takratne nižje gimnazije. Vrtec je prejemal finančna sredstva za osebni dohodek vzgojiteljice, dvakrat letno pa nekaj sredstev za vse ostale stroške. Primanjkljaj je pokrivala osnovna šola.

V letu 1956 se je vrtec preselil v prostore krajevnega TVD Partizan, ki so bili še bolj neprimerni za bivanje otrok.

Zaradi stanovanjske stiske občinskih uslužbencev je bil vrtec znova na prepihu. Ponovno se je leta 1961 preselil v Pirkovičevo hišo, kjer pa ni ostal dolgo.

Do leta 1961 je vrtec dobival unrino mednarodno pomoč v živilih (mleko v prahu, riž, maslo, itd.). Ko je prenehala mednarodna pomoč, bi morala po novih predpisih prevzeti vso oskrbo vrtca KS, a za to ni imela interesa. Predsednik KS je izjavil, da vrtec  prevzame pod pogojem, da nima finančnih obveznosti. Odtlej naprej je bil obstoj vrtca negotov tudi zaradi tega, ker je bilo samo še sedem varovancev.

1962-1967

V letu 1962 se je vrtec preselil v hišo Vinka Riglerja, ki pa je bila potrebna adaptacije, saj je bila garderoba ob deževnih dneh velikokrat poplavljena. Kljub temu da prostori niso ustrezali sanitarno higienskim zahtevam (stranišče je bilo zunaj, zato so uporabljali kahlice), je bilo sklenjeno, da bo vrtec začel poslovati. Za obstoj in delovanje vrtca se je zavzel Niko Valjavec, ravnatelj osnovne šole v Velikih Laščah. Leta 1962 je odšla vzgojiteljica in se zaposlila drugje in ker se na razpis ni prijavil nihče, je z delom v vrtcu pričela Franja Centa, učenka, ki je končala osemletko. Delovni čas vrtca je bil od 8.  do 13. ure in ni ustrezal potrebam staršev.

Vrtec se je leta 1965  ponovno selil in sicer v prostore krajevne skupnosti. Pogoji so bili slabi, saj v prostorih ni bilo vode, pa tudi sanitarije so bile skupne z ostalimi strankami. Število otrok se je povečalo z 8 na 16. Materialno stanje se je postopno izboljševalo in omogočeno je bilo tudi izobraževanje za zaposlene.

1968–1979

1. 9. 1968 se je vrtec preselil v zgradbo stare šole. Delovni čas je ostal nespremenjen, ker ni bilo finančnih sredstev za še eno delavko. Kuhinja je bila v isti stavbi, zato so otroci dobili malico. Potreba po daljšem odpiralnem času vrtca je naraščala. V letu 1970 se je zaposlila še ena vzgojiteljica. Delovni čas vrtca je bil od 6.30 do 15.30, otroci pa so dobili v vrtcu tudi kosilo. V letu 1971 sta se oblikovala dva oddelka predšolskih otrok. Vrtec je sodeloval na različnih prireditvah, pripravljali so razstave in nastope v šoli in kulturnem domu.

1980–1991

Starši so vpisovali vedno več otrok, tudi iz okoliških krajev in sosednjih občin. V vrtcu sta dobili delo varuhinja in vzgojiteljica, ki je vodila oddelek priprave otrok na šolo izven dnevnega varstva. Stavba je bila potrebna vedno večjih popravil, sredstva je prispevala Mestna skupnost otroškega varstva. Število vpisanih otrok se je povečalo na 50.

Januarja  1987 je začelo delovati družinsko varstvo v Velikih Laščah, kasneje, 1988 leta, pa še na Puščah. Vse bolj očitno je postajalo, da Velike Lašče potrebujejo nov vrtec. Kljub vsem problemom in težavam pa so otroci v vrtcu preživljali lepo otroštvo, veliko so se igrali in preživeli veliko časa v naravi. Leta 1987 je delo ravnatelja šole in vrtca prevzel Edi Zgonc.

9. 4. 1991 je bil sprejet sklep, da se stavba v celoti adaptira. Mestna skupnost otroškega varstva je odobrila sredstva in začele so se priprave na gradnjo. Na potek dela je nekoliko vplivala tudi vojna, ki se je začela junija, vendar se je vse dobro izteklo. 48 otrok se je preselilo v prostore pod šolsko telovadnico.

1992-1999

20. 3. 1992 je bila otvoritev vrtca in ob tej priložnosti je vrtec dobil ime: Sončni žarek. Pet igralnic s sanitarijami, razdeljevalna kuhinja, dvigalo, dve garderobi in ostali prostori so bili pravo razkošje po vseh prostorskih stiskah, ki jih je vrtec doživljal v času razvoja. V vrtec so se preselili tudi otroci iz družinskega varstva na Puščah.

V letu 1993 je bil v vrtec vpisan stoti otrok.

Otrok je bilo iz leta v leto več, zato je bil za potrebe vrtca preurejen tudi prostor pod šolsko telovadnico. Enota je dobila ime Mavrica. V vrtcu je bilo organiziranih 7 skupin predšolskih otrok in oddelek družinskega varstva.  Izven dnevnega varstva sta potekali Mala šola in Cicibanove urice. V teh letih je bilo število vključenih otrok od 140 do 150. V letu 1998 se je število otrok po skupinah zmanjšalo, in sicer je bilo v prvi starostni skupini 14 otrok, v drugi pa od 18 do 24 otrok.  V letu 1999 se je iz vrtca poslovila Franja Sedej, ki je vsa delovna leta preživela v vrtcu. Vodenje vrtca je prevzela Stanka Mustar. S poskusnim uvajanjem devetletne osnovne šole se je število otrok v vrtcu zmanjšalo in tako smo oblikovali pet oddelkov predšolskih otrok in družinsko varstvo. Po dolgih letih je število vključenih otrok v vrtec padlo pod 100 (98 vključenih otrok).

2000–2003

Število otrok se je povečalo, tako da je bilo organiziranih sedem skupin predšolskih otrok in družinsko varstvo. Število vključenih otrok se je gibalo med 120 in 130. Redni program vrtca je bil obogaten z dodatnimi dejavnostmi: s plavalnim tečajem, z zimovanjem, s plesnimi uricami, s pomladjo v naravi, z letovanji, izleti in praznovanji.

V šol. letu 2000/2001 smo se vključili v postopno uvajanje kurikuluma, ki je postal nacionalni dokument in je podlaga za izvajanje programa v vrtcu še danes.

Potrebe po vključitvi otrok v vrtec so se spreminjale iz leta v leto. Zaradi premajhnega števila otrok smo v letu 2001  zaprli družinsko varstvo. V naslednjem letu pa se je stanje spremenilo in spet smo vključili v vrtec več otrok.

V letih 2002 in 2003 so se začeli postopki za gradnjo novega vrtca. 2. aprila 2003 smo imeli prireditev, s katero smo počastili začetek gradnje novega vrtca in ob ti priložnosti zasadili dve lipi.

2004–2009

Najpomembnejši dogodek v letu 2004 je bila nedvomno selitev v nov vrtec. 5. januarja 2004 smo preživeli prvi dan v vrtcu. Slovesna otvoritev vrtca je bila 6. januarja 2004. Veseli smo bili novih prostorov, ki so bili veliki in svetli. V novem vrtcu je bilo 6 igralnic in večnamenski prostor, ki ga uporabljamo za gibalne dejavnosti in prireditve.

Glede na število vlog za vpis otrok v vrtec je že v spomladanskem času leta 2004 postalo jasno, da ne bomo uspeli vključiti vseh otrok. Zato se je v mesecu juniju pregradila največja igralnica in tako smo pridobili še eno igralnico. Število potreb po vključitvi otrok v vrtec je raslo, tako da smo v letu 2005 spremenili zbornico in pisarno v igralnico in imeli v vrtcu 8 skupin predšolskih otrok.

V letu 2008 smo se ponovno srečali s prostorsko stisko, zato smo v dogovoru z občino Velike Lašče in osnovno šolo zagotovili dodaten prostor na podružnični šoli Turjak.

1. 2008 je nastopila delo ravnateljica mag. Metoda Kolar.

V letu 2009 smo povečali število oddelkov tako, da smo pregradili v vrtcu v Velikih Laščah še eno igralnico in tako imamo sedaj devet igralnic. Vpisanih je bilo 180 predšolskih otrok.

2010–2012

Kljub nenehnemu trudu in odpiranju novih oddelkov je vpis otrok v vrtec presegel obstoječe prostorske možnosti. Da bi zagotovili dovolj prostora za vse otroke, sta se na Karlovici (bivša podružnična šola) s 1. 9. 2010 odprla dva oddelka predšolskih otrok. V 12 oddelkih je bilo skupno število vpisanih otrok 215. Na Karlovici smo v poletnih mesecih leta 2012  pridobili še eno igralnico, tako, da smo šolsko leto pričeli s 13 oddelki predšolskih otrok.

V tem času se je število vključenih otrok spreminjalo, prav tako število oddelkov. Občasno smo odpirali tudi polovične oddelke, katere smo potem tekom leta dopolnjevali.

Po upokojitvi ravnateljice Metode Kolar je za eno leto nastopila v. d. ravnateljice Anja Lovšin, leta 2022 pa prevzel delo ravnatelja Primož Garafol.